Migranti, Monsanto in resnična grožnja Sloveniji

Migranti so v zadnjem času priljubljena “go-to” tema določenih fašističnih interesnih skupin, ki želijo pridobiti naklonjenost ljudskih množic. S politiko širjenja strahu ali fearmongeringom so pri delu prebivalstva ustvarili pogojni refleks. Dovolj je, da nekdo reče “migranti”, pa so ljudje že nastrojeni in pripravljeni na boj. Zanimivo, ko kdo reče “Monsanto” ali “glifosat”, se pa to ne zgodi. Pa bi bilo bolj upravičeno.

Dnevni in nočni migranti?

Čeprav se zavedam oportunistične narave povprečnega sodržavljana, pa se mi vseeno zdi čudno, kako preklapljajo med pomeni besede “migrant”. Enkrat ima negativne konotacije – češ, migranti nam bodo pokradli službe in posilili naše ženske, drugič pa o njih govorijo z naklonjenostjo – češ, treba jih je zaščititi pred dvojno obdavčitvijo. Pred nekaj dnevi so mi v neki Facebook skupini pojasnili, da obstajata dve vrsti migrantov: dnevni migranti in migranti. Mimogrede, bilo bi prav fino, če bi se jim za protiutež reklo “nočni migranti”, tudi zato, ker ilegalci tradicionalno poskušajo prečkati mejo ponoči. Ampak v katero kategorijo bi potem spadali gastarbajtarji na nočni izmeni. Oni bi bili sicer dnevni migranti, ampak ponoči, kar bi jih kvalificiralo kot nočne… Whatever. Prezapleteno za povprečnega sodržavljana, ki se počuti ogroženega.

Skratka,”dnevni migranti” so dobri, ker v državo prinašajo denar, “nočni migranti” pa slabi, ker ga iz države odnašajo, mi je pojasnil razgledan in dobro obveščen občan. Poglejmo, kako dnevni migranti prinašajo denar v državo. V Avstriji plačujejo davke, nakupujejo, se prehranjujejo v gostinskih lokalih, tankajo svoje vozilo. Sčasoma tja tudi prešolajo otroke in najamejo stanovanja. Ne vidim kakšnega prinašanja denarja v državo. Saj jih razumem, pač iščejo boljše življenje, kdo ga pa ne. Ampak če je njihovo iskanje boljšega življenja pohvalno in razumljivo, bi morali enako gledati tudi na one druge migrante. Od koder gledam, ne vidim razlike med enimi in drugimi. Niti ideološko, niti funkcionalno.

Nous sommes des migrants

Raziščimo fenomen migrantstva še naprej. V nekdanji Jugoslaviji ni bilo nič takega, če so se ljudje znotraj države preseljevali. Kot ni danes nič takega, če greš s trebuhom za kruhom v Ljubljano ali katerokoli drugo večje mesto. Ampak dejansko so bili to migranti. Med slovenskimi državljani je ogromno takih, ki so potomci nekdanjih delovnih migrantov iz preostalih republik, nekateri so tudi moji dobri prijatelji. Žal se tudi med njimi najdejo glasni zagovorniki protimigrantske politike. Tega spet ne razumem. Oni bi prvi morali izpričevati razumevanje do mingrantske problematike. »Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi.« (3 Mz 19,34)

Ko se v medijih pojavi odmevna zgodba…

Strah pred migranti je strah pred naslikanim vragom. Fabrikacija, po domače. Vseeno se je med ljudmi dobro prijel in določene politične opcije ga potegnejo iz rokava, kadar je potrebno. Toda vsakič, ko se v medijih pojavi kakšna odmevna fearmongering zgodba, se moramo vprašati, od česa želijo odvrniti našo pozornost.

Zgolj primer: novembra lani je Slovenija zagovarjala politiko kmetijstva brez kemije ob prepovedi vseh fitofarmacevtskih sredstev. Napovedali so takojšnjo prepoved glifosata, ki je dokazano rakotvoren. Dva dni kasneje je Slovenija glasovala za petletno podaljšanje dovoljenja za rabo glifosata v EU. Ampak to nikogar ni vznemirilo, ker je bilo zgodbi namenjeno znatno manj pozornosti, kot srhljivim migrantom.

V podkrepitev, da je glifosat resnejša nevarnost – ta herbicid se v Sloveniji uporablja tudi na nekmetijskih površinah – v parkih, v okolici šol in vrtcev… Mogoče uporabljate priljubljeni Boom Efekt na svojem vrtičku? No, to je to. To je rakotvoren glifosat, zaradi katerega mora Monsanto plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine vrtnarju, ki je urejal okolico šole in zaradi glifosata zbolel za rakom. Poleg tega ga v Sloveniji celo proizvajajo v tovarni Albaugh v Račah, ki je edina tovarna glifosata v Evropi, lani pa so se odločili za šestkratno povečanje proizvodnje – iz 6 ton letno na 31 ton letno. Se še vedno bojite migrantov?

Glede migrantov, dnevnih, nočnih, južnih, nimam nobenega stališča. Med gastarbajtarji in nekdanjimi sodržavljani iz bratskih republik imam veliko znancev in prijateljev, tistih domnevno nevarnih migrantov pa še nisem srečala, čeprav se v javnosti širi prepričanje, da se sprehajajo vsepovsod naokoli. Glede njih mi je popolnoma vseeno. Ni mi pa vseeno, če moj otrok med igro v parku in na šolskem dvorišču vdihava rakotovoren herbicid. In to bi nas v resnici moralo skrbeti.