Bled za nizkoproračunske popotnike

Bled je nedvomno med najbolj obleganimi turističnimi točkami v Sloveniji. Idilično alpsko mestece z znamenitim jezerom z otočkom je pri mnogih Slovencih po lanskoletnem fiasku sicer pridobilo grenak priokus, ko je vodilni turistični delavec pozval domače goste, naj raje obiščejo Bled izven sezone, saj so kapacitete polno zasedene. Dogodek je vrgel slabo luč na celoten blejski, če ne celo slovenski turizem, saj je nerodna izjava dala vtis, da so predstavniki osrednje gospodarske panoge ne Bledu odgriznili večji kos, kot so ga zmožni prežvečiti. Kljub temu ostaja gorenjski biser priljubljena izbira za enodnevni izlet. Na enega takšnih smo se odpravili tudi mi.

Že ob pogledu od daleč smo opazili, da Bled ni ravno namenjen nizkoproračunskim popotnikom. Ravno zato smo se odločili raziskati, kaj mestece ponuja tistim, ki za kratek izlet ne želijo zapraviti celega premoženja. Na Gorenjsko smo se odpravili jeseni, konec oktobra. V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli na Bled, ki smo ga pred tem poznali le s kultnih razglednic z znamenitim otočkom sredi jezera. Seveda dejanski prizor ni bil ravno takšen. Prvi pogled na Bled nas je navdušil – skromno alpsko mestece s pridihom kozmopolitskosti. Glavna vpadnica v mestece vodi mimo hotelov in se nato spusti navzdol, kar prišleku odpre pogled na jezero. To nam je obudilo spomine na morske počitnice, kar je bil eden izmed razlogov, da se nam je Bled takoj prikupil.

Čimprej smo si želeli pobližje ogledati to “mini morje” pod Triglavom, toda najprej smo morali parkirati. Tu se je malce zapletlo. Skušali smo najti brezplačno parkirišče, ki bi bilo dovolj blizu, da bi do jezera prispeli še pred nočjo. To nam je uspelo presenetljivo hitro, zato smo upali, da je parkirišče zares brezplačno, saj nismo želeli kakšnega neprijetnega presenečenja, ko bi se konec dneva vrnili k vozilu. Parkirali smo med luksuzna vozila prestižnih znamk in tujih registracij, ob čemer smo se še sami počutili kar malo uglednejše in premožnejše, hkrati pa smo podvomili, da nam bo uspela naša misija “freemium” izleta.



Parkirali smo ob robu naselja, le nekaj 100 metrov od jezera, zato smo se najprej odpravili na sprehod ob jezeru. Če bi ga želeli v celoti obkrožiti, bi nam to vzelo uro in pol do dve uri časa, saj je pot okoli jezera dolga kar 6 kilometrov. Ker nas je čas malce priganjal, smo se odpovedali tudi vzponom na griče in vzpetine, ki obdajajo jezero, zaradi česar nam je bilo kar žal, saj smo se s tem odpovedali tudi veličastnemu razgledu. Smo pa to uvrstili na itenerarij našega prihodnjega obiska.

Jezero, ki je bilo nekoč tektonska kotanja, ki jo je kasneje izklesal bohinjski ledenik, smo si tako ogledali iz neposredne bližine. Pozdravile so nas račke in labodi, ki kljub številnim obiskovalcem uživajo svoj mir v jezerskem habitatu. Vodno gladino si uspešno delijo s tradicionalnimi pletnami. Pletna je leseno plovilo z ravnim dnom in pisano platneno streho in je blejska posebnost. Njen izvor sega v leto 1590, izdelujejo jo domačini, njena velikost pa zagotavlja varno plovbo 20 ljudem. Vožnja s pletno je del blejske turistične ponudbe. Obiskovalci jo lahko najamejo z voznikom-pletnarjem vred in z njo odplujejo na otoček, kjer si ogledajo cerkev in pozvonijo na zvon želja. Za vse to je potrebno odšteti kar nekaj evrov, zato smo se odločili to opcijo preskočiti, saj smo želeli raziskati, kaj ponuja Bled plitvejšemu žepu.

Pot vzdolž jezera nas je vodila mimo številnih gostinskih lokalov in konferenčnih centrov na eni, ter neokrnjene narave na drugi strani, kar se nam je zdela zanimiva kombinacija mondenosti in domačnosti. Sprehodili smo se mimo hotelov proti Grajski čolnarni, kjer lahko veslanja vešči obiskovalci najamejo čoln za plovbo po jezeru.

Nad čolnarno, nasproti Hotela Park, nas je očarala znamenita Riklijeva vila. Nekdaj imenitno stavbo je leta 1899 dal postaviti švicarski zdravnik hidropat Arnold Rikli, ki je sredi 19. stoletja med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Danes je njeno lastništvo nekoliko nejasno, na obnovo pa čaka v žalostnem stanju že nekaj let. Kljub temu pozorno oko še vedno opazi (in ceni) sledove nekdanjega blišča začetnice blejskega turizma.



Z obrežja jezera smo občudovali tudi blejsko grad, ki se ponaša z izjemno ponudbo bogate kulturne dediščine. Z veseljem bi si ga ogledali tudi pobližje ter nedvomno uživali v ogledu muzejskih zbirk, vendar nam čas (in proračun) tega ni dopuščal. Čeprav bi res imeli 50-odstotni popust kot imetniki Spar plus kartice. Vseeno pa smo se nekoliko začudili ob navedbi ponudnika v turističnih gradivih, da je “za otroške vozičke dostop zelo težak, za invalidske pa nemogoč.” Sicer nismo imeli ne enega ne drugega, ampak zdelo se nam je nenavadno, da organizator turistične ponudbe ne poskrbi za ta vidik in za to skupino potencialnih obiskovalcev. (Nehote smo se ob tem spomnili na neposrečeno izjavo vodilnega turističnega delavca iz uvoda.)

Ob koncu našega razmeroma kratkega obiska smo se odločili vendarle prekršiti naš kodeks nezapravljanja in smo si v Kavarni Park privoščili znamenito blejsko kremno rezino. In niti ni bila pretirano draga, zanjo smo odšteli približno toliko, kolikor bi nas stala kakršnakoli tortica v katerikoli (tudi manj znameniti) slaščičarni.

Bled je nedvomno eno lepših slovenskih turističnih središč. Z našim obiskom smo dokazali, da je mogoče v njegovih lepotah uživati tudi (skoraj) zastonj. Če pa bi želeli doživeti polno izkušnjo vsega, kar ponuja, pa bi bilo priporočljivo s sabo prinesti vsaj po 100€ na osebo. Pa še takrat bi verjetno ob koncu dneva brskali po žepih za morebitnimi zablodelimi kovanci, da bi lahko izlet dostojno zaključili. Vseeno pa še vedno velja to, kar vsi dobro vemo: kako lepo se bomo imeli, ni odvisno od tega, koliko bomo zapravili, pač pa od tega, kdo bo z nami.